»Navzočnost je torej umski in voljno-čustveni co-esse. Izkustva navzočnosti bolj in bolj prodirajo v smisel realnosti. Ne moremo tudi reči, da je naša ljubezen dokončna. Vedno lahko ljubimo še kaj in naše poti prodiranja so neskončne.«
Milan Komar, Človeški čas
